Čeprav ne moremo celotne odgovornosti za svetovno krizo z odpadki preložiti na podjetja, pa je dejstvo, da imajo v tej enačbi pomemben vpliv. Z jasnimi, preglednimi in priročnimi programi recikliranja lahko spodbudijo dejanja in povzročijo resnične spremembe.

V raziskavi iz aprila 2021 je 62 % vprašanih povedalo, da jim je okoljsko vedenje podjetij pomembnejše kot leto prej. Raziskava, ki jo je izvedla fundacija Priceless Planet, je anketirala več kot 25.000 odraslih v 24 državah. Ugotovitve kažejo, da so tri najpomembnejša okoljska vprašanja, ki so jih navedli anketiranci: zmanjšanje odpadkov (37 %), zmanjšanje onesnaženosti zraka in vode (35 %) ter boj proti onesnaženju s plastiko v embalaži in izdelkih (35 %).

Svetovne dobavne verige, ki jim je veliko oviro postavila že pandemija COVID-19, se sedaj soočajo še z vzponom potrošnikov generacije Z (ljudmi, rojenimi med približno 1996–2010) in njihovim natančnim spremljanjem pogojev dela v organizacijah. Za te mlade potrošnike so družbene in etične prakse podjetij v dobavni verigi pomembne in svoje strinjanje ali nestrinjanje izrazijo s svojo denarnico.

1. januarja 2022 je začela veljati nova ekološka uredba EU 2018/848. Cilj uredbe je zagotoviti pošteno konkurenco za kmete, zmanjšati goljufije in povečati zaupanje potrošnikov – toda kakšne posebne spremembe bodo prinesla ta nova pravila?

Nekateri potrošniki so glede nakupovanja preko spleta še zadržani, saj gojijo nezaupanje do spletnih mest in prodajalcev na spletnih platformah. Da bi zagotovili svojo verodostojnost, morajo spletni trgovci na drobno in lastniki platform vedeti, da prodajalci na njihovem spletnem mestu prodajajo izdelke, ki so varni in izpolnjujejo predpise, ter da se storitev, ki jo zagotavljajo, ujema z oglaševano. Gre za zaupanje, ki ga morajo med seboj zgraditi zainteresirane strani, vključene v spletne transakcije ter ga prenesti tudi na svoje končne potrošnike.

Mednarodni standardi zagotavljajo organizacijam in drugim zainteresiranim stranem praktične rešitve za izvajanje, merjenje, spremljanje in doseganje ciljev SDG. V nadaljevanju preberite, kako lahko standardi prispevajo k dobrobiti ljudi in planeta.

Trajnostne strategije, ki jih organizacije izkazujejo v nefinančnih poročilih, so nepogrešljiv del strategije vodenja. Organizacije so danes bolj pod drobnogledom kot kadarkoli prej. Od njih se pričakuje, da bodo prikazale popolno preglednost poslovanja ter svoje trajnostne vplive posredovale tako javnim kot zasebnim subjektom.

Pandemija COVID-19 se bo zapisala v zgodovino kot sprememba igre za našo družbo na mnogih ravneh, zlasti na področju našega dela. Leta 2020 je 88 % organizacij po vsem svetu uvedlo ali spodbudilo svoje zaposlene k delu od doma. Ena najdaljših posledic zapiranja držav bo verjetno normalizacija dela na daljavo in tehnološkega razvoja, ki ga je ta zahteval in pospešil.

Svetovna federacija za duševno zdravje je 10. oktober razglasila za svetovni dan duševnega zdravja. Duševno zdravje predstavlja sestavni in ključen del zdravja posameznika, določa pa ga več psiholoških, bioloških in družbenih dejavnikov. Dobro duševno zdravje je podlaga za posameznikovo samouresničevanje na poklicnem področju in s tem sestavni del varnosti in zdravja pri delu. V času epidemije in povečanih stresnih situacij, s katerimi se posamezniki spopadamo na različne načine, vas vabimo, da si vzamete nekaj trenutkov in razmislite o tem, kaj lahko storite za svoje mentalno zdravje in mentalno zdravje vaših bližnjih.

Organizacija Združenih Narodov je 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Gre za problematiko, ki kljub mednarodnim in lokalnim prizadevanjem ostaja eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in proizvodnja živil izrabljata dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Samo živinoreja je npr. eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov po svetu ter eden izmed vodilnih razlogov za krčenje gozdov in izumrtje več vrst živali in rastlin.
Preverite, kako se boju proti odpadni hrani lahko pridružite tudi vi.

Statistični podatki o količini svetovnih zavržkov hrane so zaskrbljujoči. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (OZN) za prehrano in kmetijstvo se ena tretjina svetovne proizvodnje hrane izgubi ali zapravi, medtem ko Evropska unija (EU) ocenjuje, da je na področju EU bloka zavržene 20 % hrane. Bureau Veritas je v okviru svojih trajnostnih prizadevanj razvil sistem za obvladovanje odpadne hrane, ki vsem členom v verigi proizvodnje in dobave živil pomaga pri spremljanju in zmanjševanju izgub ter odpadne hrane.

V izogib tveganjem, ki jih prinaša rokovanje z delovno opremo v proizvodnih procesih, morajo biti stroji zasnovani z varnostno opremo, upravljavci pa pri njihovi uporabi nositi osebno varovalno opremo. Stroji lahko za zaposlene predstavljajo nevarnost tudi, ko ne obratujejo. Dokler je stroj priključen na vire energije, kot so elektrika, zemeljski plin, para, voda pod pritiskom, stisnjen zrak idr., je rokovanje z njimi tvegano. Delavce, ki opremo vzdržujejo, popravljajo ali bodo delali v njeni bližini, je potrebno seznaniti s tveganji in poskrbeti, da so bili sprejeti ukrepi za njihovo zaščito.

Lani je izbruh virusa COVID-19 zaustavil svet. Organizacije so bila prisiljene zapreti svoje prostore z malo ali nič informacij o datumu ponovnega odprtja. Ko se je epidemiološka slika pričela stabilizirati, so se organizacije postopoma pričele odpirati, vendar so v primerjavi s časom pred epidemijo morale upoštevati stroge zahteve glede preventivne biološke varnosti.

V zadnjih 10 letih je digitalna revolucija spremenila naše delovno življenje, tako da so delovna mesta postala bolj prilagodljiva, mobilna in povezana kot kdaj koli prej. Pandemija COVID-19 je to spremembo pospešila z vplivi, ki jih nihče ni mogel predvideti.

Leta 2020 so organizacije po vsem svetu morale prenoviti svojo delovno kulturo. In čeprav se mnogi zaposleni zdaj lahko že veselijo vrnitve v predpandemično rutino, bodo nekatere nove navade najverjetneje ostale. Za spodbujanje blaginje ljudi pri delu bi morale organizacije poznati najboljše prakse za delo na daljavo in jih jasno sporočiti svojim zaposlenim.

Podnebne spremembe so postale najbolj pereče vprašanje našega časa. Državne oblasti in zasebne organizacije si vsak dan prizadevajo, da bi dosegle ničelne izpuste ogljikovega dioksida in drugih škodljivih plinov. Težnja k zmanjšanju emisij dokazuje zavezanost organizacij in družbe okoljski odgovornosti.

Konec leta 2020 je izšel nov Pravilnik o izdelavi ocen požarne ogroženosti, ki določa vrste ocen požarne ogroženosti, zavezance za izdelavo, stopnje požarne ogroženosti ter metodologijo za izdelavo ocen požarne ogroženosti. V veljavo je stopil 19. decembra 2020 (Uradni list RS, št. 180/20). V nadaljevanju predstavljamo novosti in roke za izvedbo.

Definicija trajnostnega razvoja je razumljiva; to je način življenja, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu ne da bi pri tem ogrozil zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pomembno je, da razumemo, da soustvarjamo svojo prihodnost in da je od nas odvisen nadaljnji potek dogodkov. Toda kako to doseči?

IFS - International Featured Standards je v začetku oktobra 2020 objavil novo verzijo standarda IFS Food 7. Gre za svetovno priznan standard za ocenjevanje proizvajalcev živil z močnim poudarkom na varnosti živil in kakovosti procesov in izdelkov.

Vsakič, ko rezerviramo vstopnice za koncerte, naročimo hrano preko spleta ali nakupujemo v spletni trgovini, delimo svoje podatke. Danes, ko večina nakupov neživilskega blaga poteka preko spleta, je potrošnikom podajanje telefonskih številk, e-poštnih naslovov in podatkov o kreditnih karticah običajni del vsakdanjega življenja. Dejansko to počnemo tako pogosto, da smo do nedavnega le redko razmišljali o tem, kaj podjetja počnejo z vsemi temi informacijami.

Izkušen presojevalec Bureau Veritas podjetjem pred prvim certificiranjem podaja nekaj nasvetov, s pomočjo katerih boste presojo opravili z odliko.

Začenja se Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki v svetu poteka v mesecu novembru pod okriljem največje svetovne organizacije za boj proti finančnim prevaram, ACFE (Svetovno Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar).

Geslo letošnjega praznovanja je "Ustvarjanje vrednosti za stranke". Ustvarjanje vrednosti za stranke je pomembno za vsako organizacijo. Zato je tudi prvo od sedmin načel vodenja kakovosti »Osredotočenost na odjemalce«, katerega sporočilo je:  »Organizacija je odvisna od svojih odjemalcev, zato mora razumeti njihove potrebe, izpolnjevati njihove zahteve in si prizadevati za preseganje njihovih pričakovanj.«

Kriza, povezana s pandemijo COVID-19 je v Sloveniji in po celem svetu v ospredje postavila temo neprekinjenega poslovanja. Proces globalizacije je spremenil naše razumevanje varnosti in učinkovitosti poslovanja. Zdi se, da je varnost organizacije kot pomemben dejavnik pri zaščiti vitalnih vrednot prišla do izraza bolj kot kdajkoli prej po zaslugi epidemije COVID-19.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 9. členu navaja, da mora delodajalec pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu. Zaradi pojava epidemije je potrebno oceno tveganja prilagoditvi in identificirati obstoječa tveganja za prenos nalezljivih bolezni.

Večina evropskih držav je vstopila v drugi val epidemije COVID-19. Sedaj, ko je življenje z epidemijo postalo naša »nova realnost«, je zagotavljanje  varnosti poslovnih prostorov in ustreznih higienskih razmer, ki omejujejo širjenje virusov, še toliko pomembnejše.

V številnih organizacijah nastajajo pri proizvodnji izdelkov velike količine gorljivih prahov, vnetljivih tekočin (potencialna prisotnost hlapov, par, megle) ali gorljivih plinov, ki so potencialni vir vžiga in eksplozije. Zakonodaja na področju protieksplozijske zaščite (Ur. L. RS 41/16) zahteva zato redne periodične preglede eksplozijsko ogroženih objektov: ugotavljanje skladnosti vzdrževanja opreme ter usposobljenosti izvajalcev za vgradnjo, vzdrževanje, servisiranje in popravila opreme.

Živimo v dobi digitalizacije, ki seboj prinaša različna tveganja in grožnje na področju informacijske varnosti ne glede na velikost in deljavnost organizacije. Pogosta paradigma je, da so zahteve standarda ISO/ IEC 27001 primerne samo za organizacije, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo. Dejansko pa morajo imeti vse organizacije, ki zbirajo in obdelujejo katerekoli vrste podatkov, jasno definirane korake in ukrepe za preprečevanje zlouporabe podatkov, ki jih dnevno obdelujejo.