Konec leta 2020 je izšel nov Pravilnik o izdelavi ocen požarne ogroženosti, ki določa vrste ocen požarne ogroženosti, zavezance za izdelavo, stopnje požarne ogroženosti ter metodologijo za izdelavo ocen požarne ogroženosti. V veljavo je stopil z 19. decembrom 2020 (Uradni list RS, št. 180/20). V nadaljevanju predstavljamo novosti in roke za izvedbo.

Definicija trajnostnega razvoja je razumljiva; to je način življenja, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu ne da bi pri tem ogrozil zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pomembno je, da razumemo, da soustvarjamo svojo prihodnost in da je od nas odvisen nadaljnji potek dogodkov. Toda kako to doseči?

IFS - International Featured Standards je v začetku oktobra 2020 objavil novo verzijo standarda IFS Food 7. Gre za svetovno priznan standard za ocenjevanje proizvajalcev živil z močnim poudarkom na varnosti živil in kakovosti procesov in izdelkov.

Vsakič, ko rezerviramo vstopnice za koncerte, naročimo hrano preko spleta ali nakupujemo v spletni trgovini, delimo svoje podatke. Danes, ko večina nakupov neživilskega blaga poteka preko spleta, je potrošnikom podajanje telefonskih številk, e-poštnih naslovov in podatkov o kreditnih karticah običajni del vsakdanjega življenja. Dejansko to počnemo tako pogosto, da smo do nedavnega le redko razmišljali o tem, kaj podjetja počnejo z vsemi temi informacijami.

Izkušen presojevalec Bureau Veritas podjetjem pred prvim certificiranjem podaja nekaj nasvetov, s pomočjo katerih boste presojo opravili z odliko.

Začenja se Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki v svetu poteka v mesecu novembru pod okriljem največje svetovne organizacije za boj proti finančnim prevaram, ACFE (Svetovno Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar).

Geslo letošnjega praznovanja je "Ustvarjanje vrednosti za stranke". Ustvarjanje vrednosti za stranke je pomembno za vsako organizacijo. Zato je tudi prvo od sedmin načel vodenja kakovosti »Osredotočenost na odjemalce«, katerega sporočilo je:  »Organizacija je odvisna od svojih odjemalcev, zato mora razumeti njihove potrebe, izpolnjevati njihove zahteve in si prizadevati za preseganje njihovih pričakovanj.«

Kriza, povezana s pandemijo COVID-19 je v Sloveniji in po celem svetu v ospredje postavila temo neprekinjenega poslovanja. Proces globalizacije je spremenil naše razumevanje varnosti in učinkovitosti poslovanja. Zdi se, da je varnost organizacije kot pomemben dejavnik pri zaščiti vitalnih vrednot prišla do izraza bolj kot kdajkoli prej po zaslugi epidemije COVID-19.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 9. členu navaja, da mora delodajalec pisno oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu. Zaradi pojava epidemije je potrebno oceno tveganja prilagoditvi in identificirati obstoječa tveganja za prenos nalezljivih bolezni.

Večina evropskih držav je vstopila v drugi val epidemije COVID-19. Sedaj, ko je življenje z epidemijo postalo naša »nova realnost«, je zagotavljanje  varnosti poslovnih prostorov in ustreznih higienskih razmer, ki omejujejo širjenje virusov, še toliko pomembnejše.

V številnih organizacijah nastajajo pri proizvodnji izdelkov velike količine gorljivih prahov, vnetljivih tekočin (potencialna prisotnost hlapov, par, megle) ali gorljivih plinov, ki so potencialni vir vžiga in eksplozije. Zakonodaja na področju protieksplozijske zaščite (Ur. L. RS 41/16) zahteva zato redne periodične preglede eksplozijsko ogroženih objektov: ugotavljanje skladnosti vzdrževanja opreme ter usposobljenosti izvajalcev za vgradnjo, vzdrževanje, servisiranje in popravila opreme.

Živimo v dobi digitalizacije, ki seboj prinaša različna tveganja in grožnje na področju informacijske varnosti ne glede na velikost in deljavnost organizacije. Pogosta paradigma je, da so zahteve standarda ISO/ IEC 27001 primerne samo za organizacije, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo. Dejansko pa morajo imeti vse organizacije, ki zbirajo in obdelujejo katerekoli vrste podatkov, jasno definirane korake in ukrepe za preprečevanje zlouporabe podatkov, ki jih dnevno obdelujejo.

Podnebne spremembe so postale najbolj pereče vprašanje našega časa. Državne oblasti in zasebne organizacije si vsak dan prizadevajo, da bi dosegle ničelne izpuste ogljikovega dioksida in drugih škodljivih plinov. Težnja k zmanjšanju emisij dokazuje zavezanost organizacij in družbe okoljski odgovornosti.