KAKO BO NOVA UREDBA VPLIVALA NA TRAJNOSTNO POROČANJE V 2022?

KAJ PRINAŠA LETO 2022?

Trajnostne strategije, ki jih organizacije izkazujejo v nefinančnih poročilih, so nepogrešljiv del strategije vodenja. Organizacije so danes bolj pod drobnogledom kot kadarkoli prej. Od njih se pričakuje, da bodo prikazale popolno preglednost poslovanja ter svoje trajnostne vplive posredovale tako javnim kot zasebnim subjektom.

Poročila o trajnostnem razvoju so eno od komunikacijskih orodij okoljske in družbene odgovornosti organizacij, ki krepijo njihov ugled. Poleg izboljšanja vrednosti in podobe okoljsko ter družbeno odgovorne blagovne znamke prispevajo tudi k povečanju konkurenčnosti in izboljšanju tržnega položaja ter pozitivno vplivajo na zaposlene znotraj organizacij. Pomagajo namreč prepoznati osnovna tveganja za organizacijo in njeno okolje ter razviti možnosti za njihovo obvladovanje.

STANDARDIZACIJA IN PREVERJANJE TER POTRJEVANJE NEFINANČNIH POROČIL

Zaradi vse strožjih zahtev po transparentnosti poslovanja je prišlo v zadnjih letih do globalnega poziva k standardizaciji in regulaciji nefinančnega poročanja. Poleg tega zaradi kompleksnosti poročil o družbeni odgovornosti mnoge organizacije vse pogosteje uporabljajo podporo zunanjih strokovnih subjektov, ki tovrstne dokumente pripravljajo in preverjajo.

Preverjeno in potrjeno poročanje omogoča deležnikom, da ocenijo nefinančno uspešnost velikih organizacij. Slednje zahteva, da organizacije zagotovijo oprijemljive in verodostojne prikaze svoje ravni trajnostnega poslovanja z upoštevanjem ustreznih smernic za poročanje o trajnosti. Bistveni sta natančnost in preglednost. Sodelovanje z neodvisno, nepristransko in strokovno organizacijo zagotavlja objektivnost in visoko kakovost poročil in podatkov. Pomembna vrednost - z vidika zavezanca - je tudi dejstvo, da potrditev izvedbe poročila z danim normativom ali standardom ustvari odlično priložnost za primerjavo z organizacijami iz drugih panog ali iz drugih delov sveta.

PREDPISI O TRAJNOSTNEM POROČANJU SE V 2022 ZAOSTRUJEJO

V Sloveniji morajo od leta 2017 v skladu z ZGD-1J vse velike gospodarske družbe, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih je na bilančni presečni dan večje od 500, ter vse družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila z več kot 500 zaposlenimi na konsolidirani ravni, letno razkrivati svoje podatke o nefinančnem poslovanju.

Komisija EU je aprila 2021 sprejela predlog nove direktive o korporativnem poročanju o trajnostnem razvoju (CSRD), ki bo začela veljati oktobra 2022 in spremenila obstoječe zahteve glede poročanja:

• razširila bo področje uporabe na vse organizacije z več kot 250 zaposlenimi in vsa tista z več kot 10 zaposlenimi, ki kotirajo na organiziranih trgih (razen kotirana mikropodjetja),
• zahtevala preverjanje sporočenih informacij o trajnosti,
• uvedla podrobnejše zahteve glede poročanja in zahtevo po poročanju v skladu z obveznimi EU standardi poročanja o trajnosti,
• zahtevala, da organizacije digitalno „označijo“ sporočene informacije, ki so na ta način strojno berljive in se vnesejo v evropsko enotno dostopno točko.

Nova zakonodaja je del ambicioznega in obsežnega svežnja ukrepov, katerih cilj je izboljšati pretok kapitala v trajnostne dejavnosti po vsej EU. S spodbudo vlagateljem, da svoje vire usmerijo v trajnostne tehnologije in dejavnosti, se domneva, da bodo ti ukrepi ključnega pomena za to, da bi Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna.

PRIPRAVITE SE

Ker se predpisi o trajnostnem poročanju v letošnjem letu še zaostrujejo, je za organizacije ključnega pomena, da razumejo, kako zagotoviti točne in zanesljive podatke v svojih nefinančnih poročilih.

Komisija EU je sporočila, da bodo posebni enotni evropski standardi poročanja usklajeni z obstoječimi zahtevami poročanja. Pričakuje se, da bo prva serija novih standardov objavljena oktobra 2022, druga oktobra 2023.

Organizacije, ki so zavezane poročanju, morajo oceniti zanesljivost svojih podatkov in točnost svojih izjav. Ključno vprašanje, kaj lahko storijo, da bi izboljšali preglednost svojega poročanja in zgradili zaupanje med deležniki.

Za reševanje teh vprašanj in zlasti za oceno, ali so njihovi podatki o trajnosti zanesljivi, je za organizacije zavezance smiselno, da čimprej vzpostavijo sodelovanje z neodvisno tretjo osebo. To jih bo pripravilo na pritiske, ki jih ustvarja strožja zakonodaja, in jim omogočilo nenehne izboljšave zaradi objektivnih strokovnih povratnih informacij.

KAKO LAHKO BUREAU VERITAS PRI TEM POMAGA?

Bureau Veritas je eden največjih nefinančnih kontrolnih in certifikacijskih organov, priznan kot ponudnik najboljših praks storitev preverjanja trajnostnega poročanja. Bureau Veritas je razvil metodo neodvisnega preverjanja trajnostnih poročil ASR (Assurance of Sustainability Reports) z upoštevanjem vodil različnih standardov in dobre poslovne prakse tega področja. Smernice organizacijam omogočajo, da izberejo kazalnike v skladu z lastnimi usmeritvami trajnostnega razvoja. Postopki preverjanja vključujejo zahteve naslednjih standardov:

• mednarodne smernice za izdelavo trajnostnih poročil GRI (Global Reporting Initiative),
• mednarodni standard za zagotavljanje zanesljivosti ISAE 3000 (International Standard on Assurance Engagements 3000),
• AA1000 (AccountAbility’s Assurance Standard),
• mednarodna priporočila za družbeno odgovorno poslovanje organizacij ISO 26000,
• trajnostni računovodski standard SASB (The Sustainability Accounting Standard Board), ki združuje 77 globalno veljavnih industrijskih standardov s področja trajnosti.

Bureau Veritas je že preverjal poročila za organizacije v naslednjih panogah: maloprodaja, prehrambena industrija, finance, zavarovalništvo, farmacija, energetika, petrokemija, tobačni izdelki in podjetja javne uprave.

Metodologija Bureau Veritas upošteva priznane prakse, interne protokole pa nenehno pregledujemo in posodabljamo, da bi jih uskladili z veljavnimi standardi in najboljšimi praksami.