Sistem obvladovanja zavržene hrane

SISTEM OBVLADOVANJA 

ODPADNE HRANE 

Odpadna hrana je danes eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in predelava živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov. Poleg vpliva na okolje ima odpadna hrana tudi finančne in etične posledice.  

Trenutni podatki o odpadni hrani so zaskrbljujoči, saj kar 33% proizvedene hrane v svetu zavržemo. V EU se letno zavrže 89 mio ton živil, od tega v Sloveniji kar 140.000 ton živil, kar pomeni 68 kg na prebivalca na leto. Na drugi strani imamo v nerazvitem delu sveta veliko težavo s podhranjenostjo. V svetu zaradi podhranjenosti vsako leto umre 3,1 mio otrok v starosti do 5 let (vir: OZN). 

Izguba in odpadek hrane 

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: pri pridelovalcih na kmetijah, pri transportu, v obdelavi, proizvodnji in skladiščenju, v trgovinah, restavracijah, javnem sektorju in v gospodinjstvih. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ločuje med izgubo hrane (food loss), ki nastane v kmetijstvu, pri distribuciji in predelavi hrane, ter odpadno hrano (food waste), ki nastane na poti od maloprodaje do končnega potrošnika. Sem sodijo tudi gostinski obrati in javni sektor (vrtci, šole, menze ...).  

Infografika odpadna hrana

 

Predpisi na področju obvladovanja odpadne hrane 

Države EU so se že leta 2016 zavezale, da bodo sledile ciljem trajnostnega razvoja OZN: SDG 12.3, ki opredeljuje, da naj bi do leta 2030 na svetovni ravni prepolovili količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgubo hrane vzdolž celotne dobavne verige. 

Zmanjšanje količin odpadne hrane je pomembna prioriteta Evropske komisije, ki z državami članicami in drugimi deležniki išče načine,  kako oblikovati trajnostno verigo preskrbe s hrano.  Zmanjšanje odpadkov hrane je tudi bistveni sestavni del novega svežnja Evropske unije o krožnem gospodarstvu, ki se ukvarja s preprečevanjem odpadkov in ohranjanjem virov. 

Strategija „Od vil do vilic" je ključni dokument Evropskega zelenega dogovora. EU bo okrepila svoje ukrepe za preprečevanje izgube hrane in odpadkov po celotni verigi oskrbe s hrano.  

V Sloveniji je področje odpadne hrane opredeljeno v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (U. l. RS, št. 8/20). 

V pripravi je lokalna strategija za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki bo sprejeta v letošnjem letu. Strategija v prvi vrsti govori o: 

  • preprečevanju nastajanja izgub in odpadne hrane,  

  • zmanjševanju le-teh (s prerazporejanjem in doniranjem ter uporabo hrane za krmo) in  

  • ravnanjem z odpadno hrano. 

REŠITEV BUREAU VERITAS 

Bureau Veritas je v prizadevanju za doseganje okoljskih, družbenih in etičnih ciljev razvil sistem za obvladovanje odpadne hrane, ki vsem členom v verigi proizvodnje in dobave živil pomaga pri spremljanju in zmanjševanju izgub ter odpadne hrane.  

Privatni standard organizacijo spodbuja, da v svoje poslovanje vpelje sistem, ki ji bo omogočal opredeliti točke, kjer nastane največ odpadne hrane, in poišče ukrepe za zmanjševanje odpadne hrane. Standard opredeljuje hierarhijo prednostnih nalog, ki jih mora organizacija izvesti za obvladovanje odpadne hrane. Organizacijo zavezuje k opredelitvi količinskih ciljev ob upoštevanju hierarhije prednostnih nalog.  

Prednostne naloge po sistemu obvladovanja odpadne hrane: 
  1. Ključna prednostna naloga vsake organizacije je preprečevanje nastajanja odpadkov hrane.  
  2. V naslednjem koraku je potrebno poiskati načine za zagotavljanje ponovne uporabe stranskih proizvodov za prehrano ljudi, 
  3. zagotavljanje ponovne uporabe stranskih proizvodov (prehrana živali in industrijska raba), 
  4. sledi uporaba/izraba odpadkov za kompostiranje, 
  5. uporaba/izraba odpadkov za energijo (bioplin in ostali tipi) ter   
  6. v zadnjem koraku skrb za odlagališča, čiščenje odpadnih vod ali sežig. 
piramida prednostnih nalog
 
Koristi certificiranja po sistemu obvladovanja odpadkov hrane:
  • zmanjšanje

    izgub in odpadkov hrane

  • prostovoljno dokazilo

    okoljsko in družbeno odgovornega ravnanja organizacije

  • zaupanje

    potrošnikov in drugih zainteresiranih strani

  • konkurenčna prednost

    na trgu in večji ugled blagovne znamke

  • prihranek

    stroškov

PRIDOBITE CERTIFIKACIJSKO OZNAKO IN DOKAŽITE SVOJE ODGOVORNO IN SPOŠTLJIVO RAVNANJE S HRANO
Certifikacijska oznaka za sistem obvladovanja odpadne hrane

Kontaktirajte nas

MARKO MAJER
VODJA ODDELKA CERTIFICIRANJE PREHRANSKIH IZDELKOV
01 475 76 61