Image
Pridružite se boju proti odpadni hrani

PRIDRUŽITE SE BOJU PROTI ODPADNI HRANI!

Organizacija Združenih Narodov je 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Gre za problematiko, ki kljub mednarodnim in lokalnim prizadevanjem ostaja eden največjih globalnih izzivov, ki ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje. Pridelava in proizvodnja živil izrabljata dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva. Samo živinoreja je npr. eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov po svetu ter eden izmed vodilnih razlogov za krčenje gozdov in izumrtje več vrst živali in rastlin.

Podatki o letnih količinah odpadne hrane so zaskrbljujoči, saj le v Sloveniji vsako leto zavržemo kar 140.000 ton živil, kar pomeni 68 kg na prebivalca na leto. Na drugi strani imamo v nerazvitem delu sveta veliko težavo s podhranjenostjo, saj zaradi nje vsako leto umre kar 3,1 mio otrok v starosti do 5 let.1

Ali ste vedeli, da …

… sta Francija in Italija že postavili zakonsko obvezo in celo znižali davke kot spodbudo za to, da trgovine z živili po zaprtju obratovalnega časa hrano pred iztekom roka uporabe odpeljejo v zbirna središča, od koder jih dobrodelne organizacije razdelijo ogroženim skupinam? Tudi druge države EU, kot so Španija, Nemčija, Poljska, Grčija dajejo davčne spodbude za darovanje hrane.

… se na Danskem v prodajalnah z živili ne sme pripravljati akcijskih ponudb po kriteriju »Plačaj enega, dobiš dva«, ker slednje spodbuja potrošnika, da kupi večje količine, kot jih trenutno potrebuje, kar vodi v zavržke hrane. Količinske popuste so nadomestili z izključno cenovnimi popusti na posamezen izdelek.

… predstavlja HORECA (dejavnost hotelirstva, restavracij in cateringa) v Evropi kar 14 odstotkov vseh zavržkov hrane, a kljub temu odnašanje hrane iz restavracij še vedno ni kulturno sprejemljivo in sprejeto?

… v ZDA s ponudbo vrečk za pse v restavracijah goste spodbujajo, da odnesejo svojim hišnim ljubljenčkom vse, česar sami niso mogli pojesti?

… da po podatkih Statističnega urada RS polovico vse odpadne hrane v Sloveniji povzročajo gospodinjstva?

Kje nastanejo tolikšne količine odpadne hrane?

Hrana se izgubi ali zavrže na vseh stopnjah prehranske verige: pri pridelovalcih na kmetijah, pri transportu, v obdelavi, proizvodnji in skladiščenju, v trgovinah, restavracijah, javnem sektorju in največ v gospodinjstvih. Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ločuje med izgubo hrane (food loss), ki nastane v kmetijstvu, pri distribuciji in predelavi hrane, ter odpadno hrano (food waste), ki nastane na poti od maloprodaje do končnega potrošnika. Sem sodijo tudi gostinski obrati in javni sektor (vrtci, šole, menze ...). 

Po podatkih SURS za leto 2020 je bila skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane v 2020 za 2 % večja kot v 2019. V letu 2020 je nastalo kar 143.570 ton odpadne hrane. 

Razporeditev količin v tem letu nastale odpadne hrane po dejavnostih je pod velikim vplivom pandemije COVID-19. V letu 2020 smo v slovenskih gospodinjstvih in trgovini z živili zavrgli več hrane kot v 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj kot 2019. V gospodinjstvih je namreč nastalo 52 % vse v 2020 nastale odpadne hrane (ali za 7 % več kot v 2019), v trgovini z živili 11 % (ali za 6 % več), v proizvodnji hrane 7 % (ali za 10 % manj) ter v gostinstvu in strežbi hrane 30 % (ali za  4 % manj).2

Zakaj in kako nastanejo izgube in odpadna hrana?

Veriga preskrbe s hrano ni linearna veriga, ki bi delovala v smeri od pridelave preko drugih členov prehrambne verige do končnega potrošnika, ampak je prepleten sistem, ki ga vodi načelo povpraševanja in ponudbe. Zmanjšanje količin odpadne hrane je vezano na vse člene prehrambne verige. Zato je ključno, da se boju proti odpadni hrani, pridružimo vsi skupaj.

V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše vzroke za nastanek odpadne hrane po členih prehranjevalne verige:

PROIZVODNJA

Do izgub prihaja zaradi:

  • kratkih dobavnih rokov in teženj po izpolnjevanju pogodbenih obveznosti,
  • visokih zahtev standardov glede oblike in izgleda pridelkov,
  • poškodb pri transportu in rokovanju ter
  • odstranjevanju neužitnih delov pridelkov.

VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA

Pri trgovanju se tako v veleprodaji kot v maloprodaji živila kvarijo zaradi temperaturnih sprememb, do prekomernih zavržkov prihaja zaradi visokih standardov izgleda živil, ki jih pričakujejo potrošniki in trgovci na drobno, pestre ponudbe in prevelikih zalog, zaradi slabega načrtovanja in izpadov prodaje.

Tako v veleprodaji kot v maloprodaji prihaja do izgub in odpadkov hrane zaradi:

  • temperaturnih sprememb, ki vplivajo na hitrejše staranje živil,
  • visokih standardov izgleda živil, ki jih pričakujejo potrošniki in trgovci na drobno,
  • pestre ponudbe in prevelikih zalog,
  • slabega načrtovanja in izpadov prodaje.

HORECA

Velik del odpadne hrane nastaja v gostinstvu in obratih javne prehrane zaradi:

  • neprilagodljivosti pri strežbi količine naročenih jedi (standardizirane porcije),
  • pomanjkljivega načrtovanja porabe in naročanja prevelike količine sestavin,
  • naročanja napačnih živil, ki gostom ne ustrezajo, in
  • pomanjkljivega spodbujanja nekaterih restavracij, da bi postreženo in nezaužito hrano gost lahko odnesel s seboj domov.

GOSPODINJSTVA

Največje količine odpadne hrane še vedno nastajajo v gospodinjstvih.  Kako jih lahko zmanjšamo?

  • Ne nakupujemo lačni ali v naglici brez nakupovalnega seznama, saj tako prinesemo domov prevelike količine živil, ki jih ne uspemo porabiti. Ne zavrzimo užitnih živil, kot so jabolčni olupki ali skorje kruha.
  • Bodimo pozorni na spremljanje deklaracij - oznak na embalaži živil, saj se nam živila lahko pokvarijo zaradi nepravilnega shranjevanja.
  • Pri pripravi obrokov pozorno ocenimo količino, ki jo povprečna 4-članska družina zaužije, saj lahko pride do razlik med željami mlajših družinskih članov in pričakovanji odraslih, kaj bi otroci morali zaužiti.
  • Pripravimo si nabor receptov s sestavinami, ki nam tipično ostajajo v domačih hladilnikih. Tako lahko iz starega kruha pripravimo mesne polpete, iz prezrelih banan bananin smoothie ali slasten bananin kruh, ostanke narezka lahko porabimo za pripravo pice ali mesne pite itd.
Kaj lahko storimo, da količino odpadne hrane zmanjšamo?

Preprečevanje živilskih odpadkov: Preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov je na vrhu hierarhije zmanjševanja odpadkov hrane. Vsaka zavržena hrana ali pijača namreč predstavlja izgubo virov, ki so bili porabljeni za njeno proizvodnjo (hranila, prst, energija, voda, biotska raznovrstnost, delo), breme za sistem ravnanja s trdnimi odpadki, ki se uporablja za odlaganje, ali breme za okolje, če se z njim ne ravna ustrezno. Zato je ključno preprečiti nastajanje odpadkov z optimizacijo uporabe virov.

Primeri optimizacije:

  • Prerazporeditev živil ljudem: Če ostajajo živila, ki so bila proizvedena, vendar jih proizvajalec ne more uporabiti ali prodati, jih je smiselno distribuirati tistim, ki jih lahko uporabijo. Ta korak je možen za sestavine hrane in pijače, ki so užitni in še vedno varni za prehrano ljudi, kar izboljšuje izkoriščanje virov. Nekaj ​​energije in stroškov se porabi za transport in prerazporeditev, vendar je to majhna naložba v primerjavi s koristjo preprečevanja potrate.
  • Prerazporeditev za krmo za živali: Ta korak se uporablja za del živilskih odpadkov, ki niso užitni za ljudi, kot so celuloza sokov, izrabljena pivska zrna in sirotka, ki jih lahko uživa živina. Ključna pri prerazporeditvi za živino je varnost hrane in zdravje živali. Različne države po svetu imajo do prerazporeditve za krmo živali različna stališča. Na primer, reciklirane živilske odpadke na Japonskem prodajajo kot vrhunski izdelek „eko krmo“ za prehrano živine, za katerega obstaja shema certificiranja, ki zagotavlja, da se vzdržujejo varnostni standard. Nasprotno pa je v ZDA krmljenje živali z živilskimi odpadki strogo urejeno z zvezno zakonodajo. Nekatere države gredo še dlje in prepovedujejo krmljenje prašičev z rastlinskimi odpadki. EU prav tako prepoveduje ponovno uporabo živilskih odpadkov za krmljenje živali, kar je zapisano v predpisih o stranskih živalskih proizvodih, ki so prvič začeli veljati leta 2002 (reg. 1774/2002).
Kako dokazati, da odgovorno ravnate z odpadno hrano?

Za organizacije, ki bi želele zasledovati cilj odgovornega ravnanja in obvladovanja odpadne hrane, smo pripravili prednostne naloge v okviru Sistema obvladovanja odpadne hrane.

Prednostne naloge po sistemu obvladovanja odpadne hrane:

  1. Ključna prednostna naloga vsake organizacije je preprečevanje nastajanja odpadkov hrane. 
  2. V naslednjem koraku je potrebno poiskati načine za zagotavljanje ponovne uporabe stranskih proizvodov za prehrano ljudi,
  3. zagotavljanje ponovne uporabe stranskih proizvodov (prehrana živali in industrijska raba),
  4. sledi uporaba/izraba odpadkov za kompostiranje,
  5. uporaba/izraba odpadkov za energijo (npr. bioplin) ter  
  6. v zadnjem koraku skrb za odlagališča, čiščenje odpadnih vod ali sežig.

Privatni standard organizacijo spodbuja, da v svoje poslovanje vpelje sistem, ki ji bo omogočal opredeliti točke, kjer nastane največ odpadne hrane, in poišče ukrepe za zmanjševanje odpadne hrane. Standard opredeljuje hierarhijo prednostnih nalog, ki jih mora organizacija izvesti za obvladovanje odpadne hrane. Organizacijo zavezuje k opredelitvi količinskih ciljev ob upoštevanju hierarhije prednostnih nalog.  Če organizacija izpolnjuje zahteve standarda, se ji izda certifikacijska oznaka, ki zunanjemu svetu komunicira, da se lastniki odgovorno spopadajo s problematiko odpadne hrane.

Zmanjšanje izgub hrane in odpadne hrane je velik izziv vsem členom prehrambne verige. Le sodelovanje in skupna prizadevanja vseh členov bodo pripomogla k večji konkurenčnosti vsakega posameznika in konkurenčnosti celotnega slovenskega gospodarstva.

Vse se začne pri posamezniku in njegovemu spoštljivem odnosu do hrane. Zato pozivamo vsakega posameznika in vse člene v verigi preskrbe s hrano: PRIDRUŽITE SE BOJU PROTI ODPADNI HRANI.

Za naše skupno dobro in dobro našega planeta.

1: Organizacija Združenih narodov

2: Statistični urad RS