KAKO ZMANJŠATI ZAVRŽKE HRANE V DOBAVNI VERIGI?

Statistični podatki o količini svetovnih zavržkov hrane so zaskrbljujoči. Po podatkih Organizacije Združenih narodov (OZN) za prehrano in kmetijstvo se ena tretjina svetovne proizvodnje hrane izgubi ali zapravi, medtem ko Evropska unija (EU) ocenjuje, da je na področju EU bloka zavržene 20 % hrane.

Ta podatek je še bolj moteč ob upoštevanju sedanjih ocen, ki kažejo, da skoraj 8,9 % svetovnega prebivalstva živi v lakoti. Ob zavržkih se izgubijo tudi vsi naravni viri, ki se uporabljajo za pridelavo, predelavo, pakiranje, prevoz in prodajo. Poleg tega živilska industrija ustvari približno 25 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in letno odda približno 3,3 BT, kar ustreza količini emisij tretje največje države na svetu.

Zavedajoč se potrebe po hitrem ukrepanju, zakonodajalci vse bolj usmerjajo pozornost tej težavi. Zmanjšanje zavržkov hrane in podpora lokalnim kmetom je drugi od 17 ciljev OZN za trajnostni razvoj (SDG), zmanjšanje odpadne hrane pa ključnega pomena za strategijo EU Od vil do vilic.

KAJ SO ZAVRŽKI HRANE IN KAKO NASTANEJO?

EU zavržke hrane opredeljuje kot hrano in neužitne dele hrane, odstranjene iz verige preskrbe s hrano, ki jih je treba odstraniti ali uporabiti za ohranitev hranil (dušik, fosfor) ali pridobivanje energije. Izraz ne vključuje neizogibnih izgub, na primer zaradi vremensko poškodovanih pridelkov, niti neužitnih elementov, kot so kosti ali embalaža za hrano.

Mnogim zavržkom hrane se je mogoče izogniti. Kot zadnji člen v verigi se največkrat obtožuje ter kritizira potrošnike zaradi njihovega prispevka k zavržkom hrane -  zaradi pretečenih rokov uporabe ali prevelikih porcij, ki se ne pojedo - vendar se dejansko več kot polovica zavržkov hrane, ustvari preden ta doseže potrošnikov krožnik. Med proizvodnjo lahko nastanejo zavržki zaradi škode, ki je posledica slabega ravnanja, uporabe strojev in nepravilnih pogojev skladiščenja. Hrana se lahko v fazi predelave zavrže tudi zaradi kontaminacije, neučinkovitosti in neustrezne embalaže. Težave med distribucijo živili so lahko posledica pomanjkanja hladilnih ali skladiščnih prostorov in posledično hrane, ki ostane neprodana ali ji rok uporabe poteče preden doseže prodajo.

Čeprav lahko vsi kot posamezniki prispevamo k zmanjšanju zavržkov hrane tako, da kupujemo le potrebne količine in kuhamo v realnih količinah, ima prehrambena industrija ključno vlogo pri zmanjševanju odpadne hrane. Odgovorni v prehrambeni industriji že preučujejo, kaj storiti za neposredno reševanje vprašanja.

KAKO LAHKO ZMANJŠAMO ZAVRŽKE HRANE?

Odpravljanje živilskih odpadkov je ključnega pomena za doseganje trajnostnih ciljev. Na lestvici ZN glede strategij zmanjševanja odpadkov so preventivni ukrepi na prvem mestu, sledijo poti ponovne uporabe odvečne hrane, primerne za prehrano ljudi, ponovna uporaba živil kot krme za živali, recikliranje materiala v izdelke z visoko dodano vrednostjo, recikliranje hranil in pridobivanje energije. Preprečevanje nastajanja odpadkov v začetku dobavne verige vpliva na zmanjšanje stroškov na koncu dobavne verige, npr. zmanjšana potreba po vlaganju v tehnologije recikliranja in ovrednotenja. Sprejetje poslovnega modela krožnega gospodarstva, v katerem so ponovna uporaba, recikliranje in predelava ključna načela, prav tako pomembno prispeva k doseganju cilja ZN.

RECIKLIRAJTE IN OVREDNOTITE

V prehranjevalni verigi nastaja največ odpadne hrane v fazi predelave živil. Na tej stopnji je recikliranje ključni dejavnik. Z recikliranjem proizvajamo izdelke, kot so biogoriva in kompost, pa tudi izdelke z visoko ekonomsko dodano vrednostjo, s čimer lahko zmanjšamo tudi nadaljnje logistične in operativne stroške.

Številne rešitve, ki se razvijajo, so usmerjene v odpadke iz predelave sadja, žit in hrane na osnovi rib. Odpadke iz predelave sadja lahko obdelamo tako, da dobimo na primer snovi, ki se uporabljajo za aditive za živila, farmacevtske izdelke in kozmetiko. Prav tako potekajo raziskave o načinih predelave uporabnih izdelkov iz odpadkov, ki nastanejo pri predelavi mesa in rib, ter organskih kislin iz predelave žit.

KAKO LAHKO BUREAU VERITAS POMAGA ŽIVILSKI INDUSTRIJI

Merjenje in spremljanje sta ključni za organizacije, ki želijo pomagati pri zmanjševanju svetovnih zavržkov hrane. Nenehno morajo ocenjevati in ovrednotiti ne samo svoj prispevek k problematiki, temveč tudi uspešnost vseh ukrepov, ki so bili izvedeni za izboljšanje. Ključni kazalniki uspešnosti se uporabljajo za sledenje doseganju ciljev posameznega ukrepa in prepoznavanje nadaljnjih priložnosti za zmanjšanje odpadkov. Cilj mora biti nenehno izboljševanje, zato je ključnega pomena, da podjetja vzpostavijo sisteme, ki podpirajo in omogočajo ta pristop. Bureau Veritas je v okviru doseganja okoljskih, družbenih in etičnih ciljev razvil sistem za obvladovanje odpadne hrane, ki vsem členom v verigi proizvodnje in dobave živil pomaga pri spremljanju in zmanjševanju izgub ter odpadne hrane.  

STOPITE V KONTAKT s strokovnjakom zA SISTEM OBVLADOVANJA ODPADNE HRANE