PREVERJANJE IN POTRJEVANJE TRAJNOSTNIH POROČIL

PREVERJANJE IN POTRJEVANJE TRAJNOSTNIH POROČIL

Organizacije različnih vrst in velikosti lahko s trajnostno naravnanim poslovanjem ključno pripomorejo k varstvu okolja, zmanjševanju družbene neenakosti in povečanju zaupanja v trg. K večji transparentnosti izvajanja tovrstnih ukrepov pripomore nefinančno poročanje, s katerim organizacije zainteresiranim deležnikom poročajo, kako se spoprijemajo s problematiko trajnostnega razvoja.

Slovenska zakonodaja z ZGD-1J (Ur. l. RS, št. 15/17) zavezuje velike gospodarske družbe, ki so subjekti javnega interesa ter katerih povprečno število zaposlenih presega 500, ter vse družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila, da poleg finančnega poročanja razkrijejo tudi podatke o nefinančnem poslovanju. Organizacije, ki ustrezajo kriterijem iz ZGD-1J, morajo v svoja letna poročila vključiti nefinančno trajnostno poročilo o okoljskih in družbenih vidikih, spoštovanju človekovih pravic in boju proti korupcij ter opredeliti politike glede navedenih področij in njihove rezultate. Trajnostno poročilo mora vsebovati opis poslovnega modela trajnostnega poslovanja s predstavitvijo glavnih tveganj trajnostnih elementov ter načina njihovega obvladovanja. 

Preverjanje verodostojnosti trajnostnih poročil

Kako zagotoviti, da trajnostno poročilo ustreza zakonskim zahtevam in pričakovanjem zainteresiranih strani, ter dokazati, da so navedbe v trajnostnem poročilu resnične?

Bureau Veritas je razvil metodo neodvisnega preverjanja trajnostnih poročil ASR (Assurance of Sustainability Reports) z upoštevanjem vodil različnih standardov in dobre poslovne prakse tega področja. Standardi preverjanja poročil o trajnostnem razvoju spodbujajo organizacije, da si poleg finančnih ciljev zastavljajo tudi širše gospodarske, okoljske in družbene cilje. Smernice organizacijam omogočajo, da izberejo kazalnike v skladu z lastnimi usmeritvami trajnostnega razvoja. Postopki preverjanja vključujejo zahteve naslednjih standardov:

  • mednarodne smernice za izdelavo trajnostnih poročil GRI (Global Reporting Initiative),
  • mednarodni standard za zagotavljanje zanesljivosti ISAE 3000 (International Standard on Assurance Engagements 3000),
  • AA1000 (AccountAbility’s Assurance Standard),
  • mednarodna priporočila za družbeno odgovorno poslovanje organizacij ISO 26000,
  • trajnostni računovodski standard SASB (The Sustainability Accounting Standard Board), ki združuje 77 globalno veljavnih industrijskih standardov s področja trajnosti.
Zakaj se organizacija odloči za neodvisno potrditev poročil o trajnostnem razvoju?

Preverjanje trajnostnih poročil s strani neodvisnega organa pripomore k zaupanju v podatke, ki so v poročilu navedeni. Zainteresirana javnost in odjemalci želijo, da dobavitelji s svojim delovanjem izpolnjujejo visoka pričakovanja na trgu povpraševanja. V želji po čim manjšem obremenjevanju okolja, družbeno odgovornem poslovanju, zmanjševanju napak pri proizvodnji, nenehnih izboljšavah ter napredku, se odjemalci (in tudi končni potrošniki) želijo prepričati, ali organizacija resnično deluje tako, kot navaja v poročilu. Z neodvisnim pregledom in potrdilom trajnostnega poročila lahko organizacija navedbe v poročilu transparentno dokaže.

Ključne prednosti preverjanja poročil o trajnostnem razvoju za organizacijo so:
  • nepristranska ocena

    vpliva delovanja organizacije na okolje in družbo

  • izboljšanje ugleda organizacije

    in vrednosti blagovne znamke

  • pridobitev zaupanja

    in utrditev konkurenčne prednosti na trgu

  • izboljšanje komunikacije

    z vlagatelji in drugimi zainteresiranimi deležniki

  • identificiranje in obvladovanje

    ključnih tveganj

  • identificiranje

    novih poslovnih priložnosti.

Metoda poročanja, preverjanja in potrjevanja poročil

Metodologija poročanja in preverjanja in potrjevanja poročil pozna tri različne stopnje:

  • osnovno,
  • srednjo in
  • zahtevno.

Stopnje poročanja in preverjanja si sledijo v različnih korakih, kjer je osnovna stopnja povezana s preverjanjem in potrjevanjem informacij, ki jih podjetje predstavi v poročilu, naslednji dve stopnji pa sta povezani z mednarodnimi standardi (GRI, ISAE 3000 in drugimi) ter obsegom, ki jih morajo poročila tudi vsebovati.

Na začetku je najprimerneje, da se organizacija odloči za pregled in potrjevanje obstoječih poročil, kjer neodvisni organ potrdi pravilnost in verodostojnost navedenih podatkov v poročilu.

Pregled verifikacijskih korakov osnovne stopnje poročanja:

Image
PROCES ASR

Naslednje stopnje poročanja in preverjanja so zahtevnejše. Obseg potrjevanja in pregleda podatkov v poročilu se poveča na krog deležnikov, ki so vključeni v neodvisen pregled in potrditev. Zahtevnost in obseg poročila ter tudi potrditev z vsako stopnjo narašča, s tem pa tudi čas, ki je potreben za pripravo in pregled. Za začetek je priporočljivo, da se organizacija odloči za osnovo verzijo pregleda poročil, s čimer se potrdi izvor in pravilnost informacij v poročilu in s tem poviša vrednost celotnega trajnostnega poročila.