• Spremembe, ki jih prinaša nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu

    V letošnjem letu je bil v mesecu juniju sprejet novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ul. RS, št. 43/2011), ki je prinesel tudi nekaj sprememb. Sedanji Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ul. RS, št. 56/99) bo veljal do 2. decembra 2011. 3. decembra pa prične veljati novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Za lažji prehod na zahteve novega zakona, smo v Bureau Veritas zbrali in povzeli vse novosti novega Zakon o varnosti in zdravju pri delu.

     

    Novosti novega zakona:

     

    2. člen (veljavnost zakona)

     

    (2) Določbe tega zakona se ne uporabljajo v delih vojaških dejavnosti Slovenske vojske, policijskega dela oziroma zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo izvajajo Civilna zaščita in druge reševalne službe ter v rudarstvu, v katerih so posamezna vprašanja varnosti in zdravja pri delu urejena s posebnimi predpisi.

     

    4. člen (nacionalni program)

     

    (4) Vlada Republike Slovenije in socialni partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu spremljajo izvajanje nacionalnega programa ter po potrebi predlagajo njegove spremembe in dopolnitve ali izvedbene dokumente.

     

    5. člen (zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu)

     

    (2) Delodajalec mora posebno skrb nameniti zagotovitvi varnosti in zdravja nosečih delavk, mladih in starejših delavcev ter delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo ter pri izbiri ukrepov upoštevati posebna tveganja, katerim so ti delavci izpostavljeni pri delu, v skladu s posebnimi predpisi.
    (3) Delodajalec mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca in na vseh organizacijskih ravneh.

     

    6. člen (promocija zdravja na delovnem mestu)

     

    Delodajalec mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

     

    7. člen (načrtovanje ter varnost in zdravje pri delu)

     

    1) Delodajalec mora pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.
    (2) Delodajalec mora pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.

    9. člen (temeljna načela pri izvajanju ukrepov)

     

    Delodajalec izvaja ukrepe iz 5. člena tega zakona tako, da upošteva naslednja temeljna načela:
    - izogibanje nevarnostim;
    - obvladovanje nevarnosti pri viru;

     

    17. člen (ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti)

     

     (5) V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

     

    18. člen (objava, posredovanje in vpogled v izjavo o varnosti z oceno tveganja)

     

    (1) Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni, prav tako pa tudi novozaposlenim in vsem drugim navzočim na delovnem mestu ob začetku dela.
    (2) Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja.

    23. člen (nevarnost za nasilje tretjih oseb)

     

    (1) Delodajalec mora na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto.
    (2) Delodajalec mora načrtovati postopke za primere nasilja iz prejšnjega odstavka tega člena in seznaniti z njimi delavce, ki na takih delovnih mestih delajo.

     

    24. člen (nasilje, trpinčenje, nadlegovanje, psihosocialno tveganje)

     

    Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

     

    25. člen (predhodno varstvo)

     

    1) Delodajalec sme dati v uporabo objekt le, če je pridobil dokumentacijo v zvezi z nadaljnjim delom skladno s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbiščih ter pisno ocenil tveganja, katerim bi delavci lahko bili izpostavljeni pri delu.
    (2) Delodajalec sme dati v uporabo delovno opremo in druga sredstva za delo delavcem le, če je pridobil:
    – potrebno dokumentacijo, ki zagotavlja njihovo skladnost z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami za sredstva za delo;
    – potrebno dokumentacijo po predpisih o varnosti in zdravju pri uporabi sredstev za delo.
    (3) Določbe prejšnjih odstavkov se nanašajo na vse spremembe delovnega procesa.

     

    26. člen

     

    S spremembo zakona o kemikalijah vsebina varnostnega lista ni več predpisana s podzakonskimi akti, temveč zakon o neposredno napotuje k evropski Uredbi o kemikalijah, imenovani REACH (Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemical substances) registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij.

     

    28. člen (strokovni delavec za varnost pri delu)

     

    (2) Pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec, določi minister pristojen za delo in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev.

     

    29. člen (naloge strokovnega delavca)

     

    11. sodeluje z izvajalcem medicine dela.
    (2) Ministrstvo, pristojno za delo izvaja postopke, naloge in dolžnosti v skladu z Zakonom o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v RS.

     

    30. člen

     

    (1) Delodajalec lahko, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu.
    (2) Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

     

    32. člen (načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu)

     

    (1) Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.
    (2) Minister, pristojen za zdravje, izda smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu iz prejšnjega odstavka tega člena najkasneje do uveljavitve tega zakona.
    (3) Smernice iz prejšnjega odstavka tega člena se po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje, in ministrstva, pristojnega za delo.

     

    33. člen (izvajalec medicine dela)

     

    Prej: pooblaščeni zdravnik
    3) Pri opravljanju svojih nalog izvajalec medicine dela sodeluje z osebnim zdravnikom delavca in z izvedenskimi organi invalidskega in zdravstvenega zavarovanja zaradi izmenjave podatkov o zdravstvenem stanju delavcev ter pomoči pri ugotavljanju upravičenosti do začasne oziroma trajne zadržanosti z dela in ocenjevanja delovne zmožnosti.
    (4) Izvajalec medicine dela lahko po predhodni pisni privolitvi delavca od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju in rehabilitaciji. Izvajalec medicine dela mora osebnemu zdravniku na njegovo zahtevo posredovati informacije o obremenitvah delavca na delovnem mestu in o zahtevah njegovega delovnega mesta.

     

    34. člen (pogoji za izvajanje medicine dela)

     

    (1) Izvajalec medicine dela je pravna ali fizična oseba, ki ima dovoljenje ministrstva, pristojnega za zdravje.
    (2) Minister, pristojen za zdravje, določi kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec medicine dela.
    (3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, vodi seznam izvajalcev medicine dela, ki ga objavlja na svoji spletni strani.

     

    35. člen (dolžnost medsebojnega sodelovanja)

     

    Strokovni delavec, kateremu je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu ter izvajalec medicine dela morata pri izvajanju nalog varnosti in zdravja pri delu sodelovati.

     

    36. člen (zdravstveni pregledi)

     

    (1) Delodajalec mora zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.  (to so ciljni pregledi)

     

    42. člen (upravljavec evidenc)

     

    (1) Inšpektorat Republike Slovenije za delo vodi evidenco prijav iz prejšnjega člena in je njen upravljavec.
    (2) Upravljavec obdeluje podatke iz evidence prijav brez osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo delavca, zaradi spremljanja in analiziranja vzrokov nezgod s smrtnim izidom, nezgod, zaradi katerih je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dneve, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni, zaradi načrtovanja politike preprečevanja nezgod in bolezni ter zaradi statističnih namenov.

     

    43. člen (zbiranje osebnih podatkov)


    (1) Upravljavec zbira osebne podatke posredno, preko prijav delodajalcev iz prvega odstavka 41. člena.
    (2) Upravljavec ima pravico iz Centralnega registra prebivalstva brezplačno dobiti naslednje podatke:
    – EMŠO, ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, prebivališče in vrste prebivališča, državljanstvo, šolska izobrazba, datum ter podatki o dogodkih, spremembah in popravkih.

     

    51. člen (prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc)

     

    (1) Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
    (2) Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
    (3) Delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka tega člena po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca.
    (4) Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu v nasprotju z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

     

    55. člen (opredelitev samozaposlene osebe)

     

    (1) Oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb (v nadaljnjem besedilu: samozaposlena oseba), je v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.
    (2) Kot samozaposlena oseba se šteje tudi oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet in ne zaposluje delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb, razen družinskih članov na kmetijah, v skladu s predpisi o kmetijstvu.

     

    56. člen (dolžnost oceniti tveganje)

     

    (1) Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje.
    (2) Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

     

    57. člen (dolžnost uporabe ustreznih sredstev za delo in osebne varovalne opreme)

     

    Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.

     

    58. člen (dolžnost vključitve v pisni sporazum)

     

    Kadar samozaposlene osebe opravljajo dela na deloviščih iz 39. člena tega zakona, se morajo vključiti v pisni sporazum ter izvajati skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

     

    59. člen (prijave inšpekciji)

     

    Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

     

    60. člen (dolžnost varstva pred požarom)

     

    Samozaposlena oseba mora skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s posebnimi predpisi.

     

    61. člen (hramba dokumentacije)

     

    (1) Delodajalec hrani vso dokumentacijo po tem zakonu in podzakonskih aktih, zlasti pa dokumentacijo, ki se nanaša na:
    1. obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
    2. obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
    3. preglede in preizkuse osebne varovalne opreme;
    4. opravljeno usposabljanje za varno delo in preizkuse usposobljenosti;
    5. zdravstvene preglede delavcev;
    6. nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom ter njihove vzroke;
    7. nevarne snovi, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

     

    62. člen (strokovno posvetovalno telo)

     

    (1) Minister, pristojen za delo, imenuje strokovno posvetovalno telo Svet za varnost in zdravje pri delu (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ga sestavljajo zlasti strokovnjaki za varnosti pri delu, medicino dela in socialno varnost ter strokovnjaki iz delodajalskih organizacij in sindikatov. Člane sveta iz delodajalskih organizacij in sindikatov imenuje minister na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

     

    63. člen (vrste dovoljenj)

     

    (1) Minister, pristojen za delo, izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:
    – obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
    – obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

     

    65. člen (kakovost dela in listin)

     

    (1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: imetnik dovoljenja) mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke.
    (2) Listine, izdane pri izvajanju strokovnih nalog, morajo omogočati sledljivost in preglednost.

     

    75. člen (nadzor inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

     

    Nadzor nad izvajanjem ukrepov varstva pred požarom, reševanja in evakuacije opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.


    Pripravila: Nataša Mišković, Bureau Veritas d.o.o.

     

    Več informacij o spremembah s področja novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu: ga. Nataša Mišković,  natasa.miskovic@si.bureauveritas.com; tel. 01 47 57 665

     


    back
  • Stopite v stik z nami
    Mateja Kocman
    Telefon: 01 47 57 600